V soboto, 8. 11. 2025, je Knape pot vodila na Vrhniko, kjer jih je čakala domača ekipa Ermina Rakovića. To je bil boj dveh ekip, ki bosta tudi v nadaljevanju prvenstva vodili bitko z ramo ob rami za vrh tretjeligaške lestvice. Knapi so na krilih glasnih navijačev z veliko pozitivne energije stopili na precej slabo igrišče, nevredno tretjeligaškega ranga tekmovanja. V uradnem zapisniku je bilo zapisano 130 gledalcev, a glasno in jasno lahko povemo, da je bilo pristašev zeleno-črne barve 120. Njihova pomoč pa je imela tudi veliko zaslugo, da je na koncu zlata vredna točka odšla z nami domov.
Začelo se je dinamično. Vse do 37. minute smo spremljali enakovredno igro obeh ekip. Nekaj več situacij za dosego zadetka so imeli domačini, a tudi Knapi so si ustvarili dve situaciji, iz katerih bi lahko zadeli. Potem pa … po domnevno nevarni igri Matica Sotlerja (čeprav je šlo bolj za nogometni dvoboj) je slednji prejel rdeči karton. Po ugovarjanju glavni sodnici pa je bil pod prho poslan še Tom Zalaznik. Do konca tekme je sledila še dolga ura igranja. Ne spomnimo se ekipe, ki bi tako dolgo zdržala proti enakovredni ekipi brez prejetega gola. Sanje o zmagi so se v tem trenutku razblinile, a Knapi so se med polčasom zmotivirali, da branijo svoj gol z vsemi silami.
Naša hobotnica Dejan Panić, njegovih osem soigralcev in 120 glasnih navijačev so na razritem igrišču zlahka izkopali globok rudarski jarek, kamor so popadali vsi domači predložki. Tovrstnih žog je bilo v drugem polčasu ogromno, saj se je domači strateg Raković odločil, da napada po bokih in pošilja uporabne predložke v kazenski prostor. Po zakonu velikih števil bi ena žoga že morala sesti za hrbet Panića, a vse je bilo zaman. Če smo pošteni, si domačini v drugem polčasu niso ustvarili niti ene stoodstotne priložnosti. So pa bili vseeno nagrajeni.
Deset minut pred koncem je bila v njihovo korist dosojena enajstmetrovka. Izkušenemu Djermanoviću so se ob krikih zeleno-črnih navijačev zatresle noge. Vratarja Panića je sicer poslal v napačno stran, a sam je zadel le nasprotno vratnico. Odbitek je vseeno prišel do domačinov, ki so žogo nemudoma pospremili proti vratom, a Dejan Panić se je hitro pobral, se vrgel v nasprotno stran in s svojimi dolgimi rokami preprečil zanesljiv zadetek. Potrebno je bilo oddelati še preostalih deset minut, a s knapovsko močjo in podporo navijačev jim je tudi to uspelo. Tako se naši borci domov vračajo s krvavo prigarano točko, ki je v tej situaciji vredna več kot zlate tri točke. Bravo, Knapi, za izjemno borbo in dokaz, kako je potrebno nositi zeleno-črni dres (ki je bil tokrat sicer bel).
V naslednjem krogu, ki je uradno že prvi spomladanski krog, se Knapi naslednjo soboto odpravljajo v Izolo. Martinovanje, prijetne jesenske temperature in vonj po sardelicah bodo na slovensko morje znova privabili veliko zeleno-črne barve. Vabljeni navijači na obalo podpreti trenutno eno izmed redkih ekip, ki v slovenskem prostoru goji všečno igro in ki nikoli ne razočara svojih navijačev.
