Zgodovina nogometne igre v Trbovljah sega v leto 1922, ki velja za letnico rojstva nogometa v Trbovljah, ko je bila ustanovljena ŠK Zora. V istem letu je ŠK Zora vzbudila med delavsko mladino veliko zanimanja za ta šport, kot tedaj že po mnogih krajih v Jugoslaviji.
V vsej tej dobi so se ustanavljali in delovali v Trbovljah še naslednji klubi: SK Trbovlje, DSK Svoboda, SK Amater, SK Dobrna, DASK, SK Retje, NK Rudar, NK Retje, NK Svoboda, NK Dobrna, NK Sloga in NK Cement 1876. Edini še delujoči klub od vseh naštetih je NK Rudar Trbovlje.
Po končani 2. svetovni vojni je veliko število trboveljskih športnikov in odbornikov začelo s pripravami za ponovno oživitev športnega življenja v Trbovljah, predvsem nogometa. Tako so leta 1945 ustanovili SŠD Rudar (sindikalno športno društvo Rudar) , katerega prvi predsednik je bil g. Anton Bostič in od tedaj naprej se je začela pisati tudi zgodovina kluba. Moštvo, ki je začelo novejšo zgodovino NK Rudar je bilo naslednje: Tauš A., Eltrin, Kos, Krasnik, Ameršek V., Hribar, Hudarin, Princ, Sore L., Vodišek, Renko, Keršič, Šmit, Vizovišek, Vanelli.
Do leta 1972, ko je izšla 1. knjiga ob 50 letnici nogometa v Trbovljah je bil NK Rudar Trbovlje med najuspešnejšimi slovenskimi klubi v katerem je igralo zelo veliko kvalitetnih igralcev, ki so bili poznani tako doma kot po tujini in med katerimi velja omeniti vsaj nekatere: Opresnik, Ahlin, Butkovec, Knaus, Izlakar in še mnogi drugi.
Ob 50 letnici je moštvo NK Rudar tudi prvič osvojilo prvenstvo SR Slovenije. Sledilo je uspešno obdobje do leta 1980, ko je NK Rudar postal še 2x prvak Slovenije in v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja 3x igral II. zvezni ligi. Ti nastopi pa so bili manj uspešni saj se je moštvo že po enem letu vrnilo v republiško tekmovanje. V letih 1979 in 1980 je ekipo NK Rudar vodil najuglednejši slovenski strokovnjak prof. Zdenko Verdenik, ki je s svojo strokovnostjo ob tradicionalni trboveljski borbenosti prinesel v igro novo kvaliteto. V tedanjem času so med mnogimi drugimi za NK Rudar igrali tudi: Brečko, Klanjšek, Jeršin, Rižner, brata Sivko, Drnovšek, Ahlin, Ocvirk.
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je klub bolj ali manj uspešno nastopal v slovenski nogometni ligi, iz tega obdobja velja omeniti uvrstitev ekipe v tedanjo medrepubliško ligo iz katere pa je spet po enem letu izpadla, kar je bolj ali manj logično, saj je tedaj NK Rudar nastopal skoraj izključno z domačimi igralci, ki so trenirali in igrali na povsem amaterski osnovi. Tedaj so barve NK Rudar zastopali naslednji igralci: Ahlin, Mudrinič, Agatić, Brečko, Žlak, Kern, Buovski, Sotenšek, Barič, Žibret, Duh, Razboršek, Jereb in drugi.
Da se je v Trbovljah igral kakovosten nogomet pove tudi dejstvo, da so tedaj v republiški reprezentanci, ki je zasedla prvo mesto v nekdanji skupni državi med amaterskimi ekipami in ki je bila pod vodstvom prof. Zdenka Verdenika in Vinka Žibreta igrali, kar 4-je igralci NK Rudar: Brečko, Ahlin, Rižner, Breznikar.
Z razpadom Jugoslavije in osamosvojitvijo Slovenije, pa so se v republiško ligo vrnila vsa slovenska moštva iz zveznega ranga. NK Rudar je tedaj zapustilo nekaj ključnih igralcev in klub je izpadel iz prve, na novo ustanovljene, državne lige, v katero se ni nikoli več vrnil. Pot kluba je šla nato samo še navzdol in pripeljala Rudarja leta 2002 v četrti rang tekmovanja (1. Medobčinska nogometna liga Ljubljana).
Tudi mlajše selekcije, ki so bile ves čas ponos NK Rudar in so bile dolga desetletja med najboljšimi v Sloveniji, so začele počasi izgubljati korak z najboljšimi v državi. Zanimivo pa je dejstvo, da je bil NK Rudar ves ta čas, in še vedno je, društvo z največ mladimi športniki v Zasavju, med vsemi športnimi panogami ter klub z največ gledalci na tekmah.
To je vzpodbudilo nekatere bivše igralce Rudarja, da so se vrnili v klub kot trenerji in prevzeli stvari v svoje roke z željo, da klub ne propade in ga v okviru danih možnosti z delom, vero vase in množico zelo mladih igralcev poskusi popeljati na pota, kjer je bil dolga desetletja. Omeniti je potrebno, da je bil klub v tistem trenutku praktično brez uprave, s katastrofalnimi pogoji za trening, brez vsake podpore zunanjih faktorjev. Kljub temu sta v teh najtežjih časih kalila svoje znanje v NK Rudar tudi dva upa slovenskega nogometa in člana državne reprezentance: Mišo Brečko in Klemen Lavrič.
Tudi to je zgovoren podatek, ki priča, da je v Trbovljah veliko mladih talentov, ki jim je potrebno ponuditi možnost, da se razvijajo in bodo v ponos NK Rudar in Trbovljam. V zadnjih letih se stvari počasi, a vztrajno razvijajo na boljše in lahko rečemo, da se NK Rudar vrača na pozicije, ki mu pripadajo glede na tradicijo in potencial med mladimi. Predvsem lahko veseli dejstvo, da se pri NK Rudar Trbovlje odlično dela z mladimi, saj kar lepo število mladih vzgojenih nogometašev predstavlja barve svojih klubov v 1. slovenski kadetski ligi in 1. slovenski mladinski ligi. Od teh igralcev je tudi nekaj reprezentantov.
