Zadnjo tekmo v letošnji izdaji Regionalne Ljubljanske lige, so nogometaši Rudarja odigrali v Kočevju. Na srečanju, ki ni odločalo o ničemer in kjer so domači že slavili naslov prvaka, je Rudar doživel visok poraz z 5:0.
Četa trenerja knapov, Vukašina Rističa, je bila tokrat precej okrnjena, saj so manjkali vratar Bokal, Lipovšek, Mujič, Cigole, Ribič, Kazič, Tufekčič in Berger. Priložnost sta dobila dva mladinca, od prve minute vratar Matic Možic, zadnjih 20 minut tekme pa je odigral tudi Mark Antonio Hadžič.
Tekmo brez pravega tekmovalnega naboja so zanesljivo dobili zmagovalci letošnje izdaje RLL ter verjetno novi člani 3. SNL Zahod (končno potrditev bo dala licenčna komisija NZS), ki so že v prvem polčasu dvakrat premagali vratarja Možica. V 18. minuti je naziv najboljšega strelca v sezoni potrdil Miha Babič (25 golov), par minut pred koncem prvega polčasa pa je na 2:0 povišal Majcen.
V soparni drugi polčas je, drugega najstarejšega igralca v moštvu, 33-letnega Denisa Žiberta, zamenjal, najstarejši član ekipe, 35-letni Samo Zupančič, domači pa so kaj kmalu, v 53. minuti, še tretjič premagali mladega vratarja Rudarja. Na 3:0 je povišal Hočevar. 120 gledalcev na Stadionu Gaj je slavilo prvaka in zadnja dva gola videlo v zadnjih 13 minut tekme, ko sta v 78. minuti in 91. minuti zadela še Vidmar in Pavlovič.
Postava Rudar Trbovlje:
Možic (V); Krajnc (od 70. Hadžič), Ocepek, Drnovšek, Žibert (K) (od 46. Zupančič); Rižner, Kahteran, Sotenšek, Jurič; Sajovic, Rekanovič
Sezona 2018/19 je torej končana. V tekmovalno leto je člansko moštvo krenilo s ciljem boriti se za vrh prvenstvene lestvice, vendar se je v jesenskem delu sezone, po par krogih, obrnilo povsem drugače. Številne zapravljene priložnosti in vratnice na eni, ter prejeti goli iz redkih nasprotnikovih priložnosti na drugi strani, so dodobra načeli samozavest fantov, ki so, vključno z domačim porazom s kisovško Svobodo, zabeležili kar 5 zaporednih porazov. Jesen se je nato končala z dvema zmagama (Jevnica in Moravče) in remijem proti Kočevju, v zadnjem jesenskem krogu. V prvenstvenem odmoru sta kovčke spakirala oba tuja nogometaša, Osagiede in Dimitrijevič, od katerih smo videli zelo malo. Chris je odigral vsega 29 prvenstvenih minut, Igor pa niti ene.
Moštvu so se spomladi pridružili Mešič, Tufekčič, Rekanovič, Mujič, nekoliko kasneje pa še Kazič. Za Staša smo vedeli, da zmore in zna ter lahko predstavlja izredno pomemben člen v moštvu, nismo pa vedeli kaj pričakovati od ostalih. Tako Rekanovič kot tudi Mujič, sta se izkazala kot zelo hvaležna igralca in se izredno vključila v ekipo. Pomlad smo začeli z obetavnim remijem proti Ihanu, kjer smo imeli v 85. minuti z enajstmetrovke priložnost zmagati, a… Sledile so tekme, kjer je za veselje zmanjkalo čisto malo, samozavest pa so nam na “nulo” znova zbili Kisovčani. Zmaga upanja, da se lahko trend obrne navzgor, je prišla proti Interblocku, kjer nas je prvič pobožala tudi sreča, ko je, iz edine priložnosti gostov, strel Asante Kutina končal v vratnici. Nato smo bili najprej nekoliko nesrečno poraženi v Črnomlju in odgovorili z odličnim zaključkom štirih zmag na zadnjih petih tekmah. Končna pozicija je torej na sredini lestvice. Moštvo je homogeno, čutiti je “kumeratšaft”. Veseli, da so bili v ekipo uspešno vključeni mladi igralci, bivši mladinci, Ocepek, Sajovic, Krajnc in Lipovšek. Svoje prve članske minute so tekom sezone dobili tudi mladinci, ki v naslednji sezoni prehajajo v člansko ekipo: Možic (še leto mladinec), Bokal, Hadžič in Vozel, za katere ravno tako upamo, da bodo (p)ostali del ekipe.
Na vrsti je premor. Čas, da se spočijejo noge, zbistrijo glave, naredijo načrti, sanjajo sanje. Nasvidenje v naslednji sezoni. VSI ZA ŠAMPIONE ZELENE!